Zdravje v Sloveniji
Do leta 2023 je bila pričakovana življenjska doba v Litvi 77,43 leta (72,86 leta za moške in 81,71 leta za ženske), medtem ko je bila stopnja umrljivosti dojenčkov 2,8 na 1.000 živorojenih otrok. Oba kazalnika ostajata pod povprečjem EU in OECD. Glavni vzrok smrti v letu 2023 so bile bolezni srca in ožilja, ki so predstavljale 52,1 % vseh smrti, sledili so raki (21 %) in zunanji vzroki (6,1 %). Te tri kategorije predstavljajo približno štiri petine vseh smrtnih primerov.
Struktura slovenskega zdravstvenega sistema
Slovenski zdravstveni sistem se je od osamosvojitve leta 1918 močno razvil. Po vključitvi v ZSSR leta 1949 je bila reorganizirana v centraliziran sistem Semashko. V tem obdobju je bil sistem relativno dobro financiran, zdravstveno stanje prebivalstva pa je bilo boljše kot v drugih delih ZSSR.
V poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je Litva odmaknila od sistema, ki se financira predvsem iz lokalnih in državnih proračunov, k mešanemu sistemu, ki se pretežno financira iz nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje. Ta premik je sledil sprejetju nacionalnega zdravstvenega koncepta leta 1991 s strani najvišjega vodstvenega sveta - Reconstituent Seimas, ki je uvedel zdravstveno zavarovanje in prednostno obravnaval preprečevanje bolezni in primarno oskrbo.
Do leta 2000 je bila velika večina litovskih zdravstvenih ustanov neprofitnih podjetij, razvil pa se je zasebni sektor, ki je zagotavljal predvsem ambulantne storitve, ki so se plačevale iz lastnega žepa. Ministrstvo za zdravje vodi tudi nekaj zdravstvenih ustanov in sodeluje pri vodenju dveh glavnih litovskih učnih bolnišnic.
Umrljivost in zdravstveni sektor
Stopnja umrljivosti zaradi zunanjih vzrokov med moškimi je najvišja v Evropski uniji. Zlasti stopnja samomorov v Litvi ostaja največja v celotni Evropi, EU in je bila včasih najslabša v OECD, ki se je primerjala med najslabšimi v svetovnih državah, kot so Južna Koreja, Južna Afrika, Urugvaj itd. Stopnja samomorov se je od dramatičnega povečanja števila žrtev v 90. letih nenehno zmanjševala, do leta 2023 pa je bila zabeležena na 1,95 na 10.000 ljudi.
Leta 2018 je Litva na lestvici Euro Health Consumer Index, ki ocenjuje zdravstvene sisteme na podlagi čakalnih dob, rezultatov in drugih kazalnikov, dosegla 28. mesto. Zdravstvene ustanove so najboljši delodajalci v državi, vendar so še vedno preobremenjeni, z dolgimi čakalnimi dobami in nezadostnim financiranjem strokovnjakov in zdravil za vedno večji promet bolnikov in število intervencij, ki zahtevajo primere.
Približno tretjina oskrbe se financira iz zasebnih sredstev (od bolnikov samih ali v njihovem imenu), kar je precej nad povprečjem EU, ki znaša dvajset odstotkov. V letu 2012 je bilo 66 splošnih bolnišnic, 26 sekundarnih bolnišnic, 49 bolnišnic za nego in 4 bolnišnice za rehabilitacijo.
- Pričakovana življenjska doba Litve ob rojstvu je bila leta 2023 77,43 leta.
- Kardiovaskularne bolezni so glavni vzrok smrti v Litvi.
- Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje je glavni financer zdravstvenega sistema.
Ta članek je nastal s pomočjo umetne inteligence na podlagi več novinarskih poročil, naši uredniki pa ga pregledajo v skladu z uredniškimi načeli. Uredniška načela · Namigi in kontakt
Komentarji 0